Slabe novice iz vzhodne Evrope: bo Italija ravnala enako kot Slovenija leta 2020?

Če bo Rim pokazal enako stopnjo nerazumevanja do naših krajev, kot ga je Ljubljana marca 2020, potem lahko pričakujemo kovinsko mrežo in vzpostavitev ene kontrolne točke za prehajanje meje. Sam ne verjamem, da se bo to zgodilo. Nova Gorica in Gorica sta namreč medtem zasloveli na evropskem in svetovnem prizorišču kot zgled premagovanja razlik in brisanja meja. Vladi v Rimu in Ljubljani sta se lahko poučili o vsakdanjem življenju na njuni, kot ju dojemata, obmejni periferiji. V petek se je goriški župan Rodolfo Ziberna v pismu italijanski vladi zavzel proti zapiranju meja ali omejevanju prehajanja. S tem je še enkrat ponovil stališče, ki sva ga že neštetokrat izrazila tako midva kot tudi drugi obmejni župani.

 

 

 

 

 

Je pa za pričakovati strožji nadzor, saj se za tiste, ki gledajo iz Rima, na meji s Slovenijo konča zahodni svet. Precepljenost je namreč v Furlaniji Julijski krajini 70,06 odstotna (cepljeni z dvema odmerkoma), medtem ko je v Goriški statistični regiji komaj 56 odstotna. V Italiji še vedno prevladuje strah pred virusom, zato bo vest o divjanju epidemije in slabi precepljenosti v Sloveniji zagotovo pustila posledice. Iz družbe HIT v zadnjem tednu že poročajo o občutnem padcu obiska. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati socialnih in gospodarskih tveganj.

Ob vsem tem se lahko vprašamo, zakaj se je v 30-letni evoluciji tržnega gospodarstva, demokracije in pluralizma pri nas zgodilo nekaj, kar nas postavlja bliže evropskemu vzhodu. Namreč kljub navidezno uspešnim statistikam, prevzemu evropske valute, spremembi pravnega reda, vstopu v Schengen … je naša regija in celotna država v primeru obnašanja družbe pri odločitvi za cepljenje še vedno bolj primerljiva z evropskim vzhodom kot s sosedi na zahodu.

Iskanje odgovora na to vprašanje bi morala biti poslastica za družboslovne raziskovalce. Ravnanje ljudi na mikro ravni lahko veliko pove o stanju demokracije ter o normah in vrednotah v družbi. Statistično značilna razlika med zahodnimi demokracijami in nekdanjimi socialističnimi državami v primeru precepljenosti je namreč iz metodološkega vidika zelo prepričljiv primer, ki bi ga lahko uporabili tudi kot nekakšen empirični eksperiment. Namreč države so ponudile brezplačno cepljenje vsem državljanom, razlike v odzivu pa so osupljivo velike. Obenem so si države od Estonije do Bolgarije presenetljivo blizu. To spodnese tezo vsem (zlasti sodobnim ekonomistom), ki trdijo, da je tranzicija mimo.

Hkrati je neizpodbitno empirično dejstvo o razlikah znotraj EU jasno in glasno opozorilo. Gre za prihodnost evropske integracije. Pomembno je, da čimprej razvozlamo uganko o razlogih za te razlike. Morda se prav v primeru odziva ljudi na cepljenje skriva močan namig za analizo problema. Dobra analiza je ključ do pravih rešitev. Ne smemo si metati peska v oči: v EU nismo ne enaki in niti ne homogeni. Razlike so in če jih bomo spregledali, se bodo krepile in z njimi bodo naraščale napetosti. Vsakdo, ki iskreno verjame v mir, prijateljstvo in blaginjo evropskih ljudstev, si tega ne želi.

 

župan dr. Klemen Miklavič

 

 

Slika: število cepljenih v Evropi, vir: https://vaccinetracker.ecdc.europa.eu/public/extensions/COVID-19/vaccine-tracker.html#uptake-tab


< nazaj na prejšnjo vsebino