Je varstvo narave ovira za razvoj občin?

Kaj nam pove koeficient razvitosti občin in kam se uvršča Mestna občina Nova Gorica?

 

 

 

 

 

 

Koeficient razvitosti občin je v skladu z Zakonom o financiranju občin merilo za sofinanciranje občinskih investicij s strani državnega proračuna. Indeks je sestavni del formule, po kateri vlada izračuna, kolikšen del državnih sredstev bo namenila posamezni občini. Nižji kot je indeks, več denarja dobi občina. Kompleksna sestava indeksa ne odraža samo gospodarske in socialne uspešnosti, temveč tudi danosti, na katere pa občinska politika, gospodarska gibanja in razmere na trgu nimajo vpliva. Celokupni indeks je sestavljen iz kazalnikov:

- razvitosti, 

- ogroženosti in 

- razvojnih možnosti

posameznih občin glede na državno povprečje, in sicer tudi za 5 ali 6 let nazaj.  

 

Mestna občina Nova Gorica je visoko uvrščena med kazalniki v kategoriji razvitosti. Pred nami so samo občine Ljubljana, Koper, Novo Mesto in Celje. Najslabše kotiramo pri razvojnih možnostih, kamor sodijo tudi kazalniki, na katere občina nima veliko vpliva. Znotraj kazalnika razvojnih možnosti se upošteva delež območij Natura 2000. To so posebna območja za ohranitev živalskih in rastlinskih vrst, kjer je poseganje človeka zelo omejeno. Ko je status Natura 2000 pridobljen, ga je želo težko ukiniti, nad ukrepom pa bedi Evropska komisija (EU).

Novogoriška občina ima med mestnimi občinami največji delež območja Natura 2000. To se v koeficientu razvitosti smatra kot ovira za razvoj, saj je v območju Nature 2000 zelo otežen ali onemogočen razvoj prometne infrastrukture, poslovnih con, turistične infrastrukture in drugih razvojnih dejavnosti (pa tudi novih poselitev). Pri nas to velja predvsem za območje Nature 2000 vzhodno od mesta proti Ajševici in Šempasu, kamor bi se lahko širila poslovna dejavnost.

IndustrijskaConaKromberkII_12-10-2021_fMatejaPelikan-8634

Nekateri se sprašujejo, ali je izdatna pokritost območja občine z Naturo 2000 samo slabost? Dokler imamo degradirana območja, je smiselno, da tam načrtujemo investicije, ki bi sicer posegale v naravo. Zakaj krčiti gozdove in travnike, če lahko pozidamo zapuščene kamnolome, glinokope, peskokope, opuščene industrijske posesti itn. Generacije, ki prihajajo, bodo znale ceniti ohranjano naravo ter bogate in edinstvene ekosisteme. Tudi kmetijske površine je pomembno ohranjati, saj je prehranska preskrbljenost strateškega dolgoročnega pomena za vsako skupnost.

 

Pa vendarle se moramo razvijati in širiti poslovno dejavnost, zato je potrebno videti širšo in dolgoročno perspektivo. Občine so po letu 1994 vse manjše, pogosto neracionalno razdrobljene. Nekatere imajo veliko degradiranih con, ki jih lahko pozidajo brez velike škode za naravni habitat. Druge, kot je MONG, pa so bogate z živalskimi in rastlinskimi vrstami. Razvoj in pozidavo moramo sosednje občine načrtovati skupno in prostor racionalno uporabiti tako, da omogočamo razvoj, nova delovna mesta, hkrati pa se trudimo ohraniti naše naravno bogastvo. Potrebujemo torej medobčinsko ali regijsko prostorsko in prometno/infrastrukturno načrtovanje. Če se neka panoga ali industrijski sektor razvija v Ajdovščini, ni nujno, da se isto razvija tudi v Tolminu. Potrebujemo dogovor med občinami za smiseln razvoj, ki se bo dopolnjeval. Ne sme nam biti hudo, če kakšna hala zrase v sosednji občini, saj z dobro povezanostjo delovna mesta pridobivamo vsi. Le manjši del dajatev ostaja občini, glavnina gre v državni proračun, formula financiranja (v kateri je koeficient razvitosti) pa poskrbi za uravnoteženost financiranja občin.

Poslovna 1

MONG je edino urbano središče Goriške s svojim izobraževalnim, kulturnim, administrativnim in razvojnim poslanstvom. V tej vlogi moramo biti samozavestni in povezovati občine v regiji. Pri nas domujejo srednje, višje in visoke šole, univerza, inovacijske ustanove in kar je morda najbolj pomembno: hitro rastoča podjetniška pobuda, kreativne industrije, inovativne storitve in visokotehnološka podjetja, med katerimi so tudi zeleno usmerjena. To je naša prednost, ki jo velja krepiti in skladno s tem usmerjati razvojne napore. Načrtujemo tudi urejanje degradiranih območij za gospodarsko dejavnost (izstopa cona nekdanje tovarne pohištva). Pri snovanju nove cone v Kromberku pa smo upoštevali potrebe po ohranjanju življenjskega okolja zaščitenih živali in rastlin. Ključno je vzgajati in privabiti mlade z znanji in ustvarjalnostjo za razvojno in okolju prijazno prestolnico.  

 

dr. Klemen Miklavič

 

 

foto: Mateja Pelikan, Leo Caharija


< nazaj na prejšnjo vsebino