Strategija in prioritete, ki se odražajo v zaposlitvah

Uspešno vodenje lokalne skupnosti je v veliki meri odvisno od občinske uprave. Zaposlovanje v občinski upravi je tipična tema soočanj različnih skupin. Župan in vodstvo so praviloma izpostavljeni ostri kritiki, v kolikor se uprava povečuje. V javnosti se je namreč utrdilo prepričanje, da je širjenje javne uprave negativen pojav.

 

Do neke mere je občinska uprava tudi pretočna, torej zaposleni odhajajo na druga delovna mesta oziroma v pokoj. Največkrat so nadomeščeni ali pa gre za reorganizacijo dela. Takrat se človeške vire razporedi drugače. Potrebe po zaposlitvah pa odražajo vsaj tri večje procese:

  • obveznosti in naloge lokalne samouprave,
  • investicije in razvojni projekti ter
  • prioritete župana in vladajoče koalicije.

Prvi proces izhaja iz zakonskih obvez ter pristojnosti lokalnih skupnosti in iz leta v leto ostaja bolj ali manj enak. Drugi proces je v veliki meri vezan na cikel financiranja iz EU. V letu 2023 se zaključuje rok za izvedbo sofinanciranih investicij, zato imajo občine veliko število in večje investicije prav v tem času. Tretji proces pa je neposredno povezan z ambicijami posameznega župana, mestnega sveta in vodstva občine. Če so ambicije velike, potem je tudi obremenitev osebja občinske uprave večja. V tem mandatu so na primer poudarki na stanovanjski politiki, kakovosti bivanja, razvoju kreativne industrije, infrastrukturnih projektih, izobraževalno-inovacijski dejavnosti in energetski politiki.

Vrhunec investicijskega cikla in ambiciozno zastavljen mandat sta terjala dobro upravljanje z obstoječo upravo pa tudi okrepitve. Toda prepričanje, da s širjenem uprave rešimo izziv zmogljivosti, je napačno in zavajajoče. Kadrovanje je ena najtežjih nalog vodstva občine. Plače namreč niso med višjimi, perspektiva napredovanja pa omejena. Zakonske restrikcije pa onemogočajo zaposlovanje mladih perspektivnih ljudi na vodilna mesta, saj ti nimajo uradno priznanih izkušenj. Tisti z izkušnjami, ki so dobri na svojem področju, pa se ne odrečejo zlahka svojemu kariernemu položaju in plači v na primer zasebnem sektorju.

 

Krepitev prostorske in razvojne kondicije Mestne občine Nova Gorica

Kakorkoli, resnično je potreben premišljen pristop h kadrovanju in vložitev velikega napora za pridobivanje najboljših ljudi. Pri tem smo prioritetno naslovili dva najpomembnejša oddelka in eno pisarno:

  • Oddelek za okolje, prostor in javno infrastrukturo
  • novoustanovljeni oddelek oziroma Služba za investicije
  • Razvojna pisarna

Oba oddelka sta vitalnega pomena za tekoče in razvojno delovanje občine, prvi pa je v preteklih letih predstavljal šibkost občine. Oddelek za okolje, prostor in javno infrastrukturo je strateško izjemno pomembna služba mestne občine, zato je imelo urejanje in optimizacija dela na tem oddelku prednost. Na področju urejanja in sprememb prostorskih aktov je primanjkovala strokovna podpora, zato so zastajali postopki sprememb prostorskih aktov in drugi postopki, povezani z urejanjem prostora. Med drugim se je od leta 2013 nabralo skoraj 500 nerešenih vlog glede spremembe namembnosti zemljišč, predvsem za stanovanjsko gradnjo in potrebe gospodarstva. Zaostajala so tudi mnenja in drugi postopki. Na tem oddelku smo zaposlili skupaj štiri ljudi, eden pa je iz oddelka odšel v pokoj.

Novogoriška mestna občina trenutno upravlja z najbrž največjim investicijskim ciklom v svoji sodobni zgodovini. Trenutno je odprtih kar 11 (!) gradbišč, nekaj jih je nedavno zaključenih, projektirajo pa se nove investicije. Doslej razpršeni uslužbenci pretežno tehničnih strok so sedaj združeni po enotnim vodenjem in tako lahko kolektivno naslavljajo zahtevne izzive na gradbiščih in projektiranju. V tej enoti je v tem mandatu na novo zaposlenih pet ljudi, zapustila sta jo dva.

Poleg zgornjih dveh oddelkov smo okrepili tudi razvojno pisarno, ki se posveča ključnim razvojnim projektom občine v razvojnem smislu in načrtovanju bodočih investicij. Občina je namreč izkazovala šibkost pri celovitem načrtovanju prihodnosti, zlasti pozidave, gospodarskih con, prometne infrastrukture, predvsem pa je manjkalo podpore dolgoročnemu celovitemu razvoju na področju spodbujanja tehnološkega in kadrovskega napredka, podpore inovativnemu gospodarstvu, pomlajevanju mesta, visokemu šolstvu, razvoju kampusa, energetski politiki in dvigu učinkovitosti gospodarskih javnih služb. Stanovanjske gradnje skoraj ni bilo na dnevnem redu, zato je bilo potrebno okrepiti zlasti delo na področju spreminjanja prostorskih aktov, saj je le tako možno sprostiti tako zasebno gradnjo kot investicije občinskega stanovanjskega sklada. Razvojno pisarno, v kateri je trenutno zaposlenih šest javnih uslužbencev, smo okrepili z nadomeščanjem zaposlenega zaradi napotitve na EZTS.

 

Medobčinska uprava in splošne službe

Razširila se je tudi medobčinska uprava. Medobčinsko upravo tvorijo sosednje občine in si tako delijo stroške zaposlenih na določenih področjih. Tako je pri nas organizirana redarska in inšpektorska služba. V tem mandatu se je Novi Gorici in Brdom pridružila še Ajdovščina in s tem potreba po novih redarjih in inšpektorjih. V letu 2021 je bilo število 97. Od tega 91 javnih uslužbencev, trije v kabinetu župana za določen čas in trije podžupani. Tudi če si zaposlene delimo, se v skupni kvoti prikazuje število vseh. Zaradi povečanega obsega dela, zlasti projektov, sta bili zaposleni dve pravnici. Dve zaposlitvi za določen čas izhajata iz za to predvidenih sredstev na EU projektih.

 

Učinki sprememb v upravi

Učinek sprememb v upravi je viden na področju investicij: zaključeni so pomembni projekti, kot so Delpinova ulica, Vojkova ulica v Solkanu, okolica šole v Šempasu, zimski bazen, sanacija ceste na Gradišče, protipoplavni nasip v Prvačini, igrišča, knjižnica v Braniku, skupnostni center, podeželske ceste, vodovodni krak Šempas, prenova telovadnic in igrišč na OŠ Frana Erjavca, prenovljena kotlovnica OŠ Čepovan … Dograjuje se kanalizacijsko omrežje, zgrajen je čezmejni odvodnik (gradbišče v dveh državah), prenavlja in posodablja se ekološke otoke, izvaja male investicije participativnega proračuna. Mestna občina pa vodi tudi tri velike investicije: Poslovno-ekonomska cona Kromberk, nov del zdravstvenega doma ter prenova OŠ Milojke Štrukelj in okolice.

 

Učinek je viden tudi na področju delovanja razvojne službe: projekti, v pripravi trajnostna urbana strategija, energetska strategija s konkretnimi projekti v smeri obnovljivih virov energije (sodeluje z RRA in Golea), ustanavljanje in načrtovanje razvoja centra zelenih tehnologij, univerzitetnega kampusa, vključitev Nove Gorice med 100 podnebno nevtralnih mest, priprava smernic inovacijskega partnerstav, vključevanje v projekte digitalizacije, načrtovanje programskega dela X centra. Razvojna pisarna je zadolžena za investicije v zvezi z EPK, zlasti za načrtovanje EPK distrikta ob železnici (v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in Direkcijo RS za infrastrukturo) ter obnove vile in parka Rafut ter tudi privabljanje investorjev v poslovno ekonomsko cono Meblo vzhod.  Skupaj z drugimi oddelki je vključena v prostorsko načrtovanje širitve gospodarskih in stanovanjskih con. V domeni razvojne ekipe je tudi obnova gradu Rihemberk, širitev mreže Go2Go, sodelovanje pri EU projektih iz kohezijskih in drugih skladov. Razvojna pisarna v sodelovanju z RRA skrbi tudi za razvojne projekte v kmetijstvu (na primer kmetijski tehnološki park v Dornberku) in za razvoj namakalnega omrežja Vogršček. Seveda je razvojni oddelek močno vezan tako na oddelek za prostor in oddelek za investicije ter zunanje partnerje, kot so RRA, Golea, Kenog in mestne storitve. Vse to so občinske ustanove, ki pa so bile doslej le redko vključene v razvojne aktivnosti občine. S tem mandatom se vsaj na temeljnih razvojnih usmeritvah delo teh ustanov povezuje v eno rezultanto.

Gre torej predvsem za krepitev strokovnih služb, ki podpirajo razvoj občine v gospodarskem, prostorskem, bivanjskem, energetskem in trajnostnem smislu. Kadrovska podhranjenost, preobremenjenost in neustrezna organizacija dela v občinski upravi so lahko usodni za uspešnost in blaginjo naše občine. Maloštevilna uprava ni vedno samo merilo uspeha. Zgovoren primer je po velikosti primerljiva Mestna občina Novo mesto, ki ima 131 zaposlenih in je po razvitosti med slovenskimi občinami v vrhu. V novogoriški občinski upravi je na današnji dan zaposlenih 97 oseb. 

 

dr. Klemen Miklavič

 

 

Foto: David Verlič


< nazaj na prejšnjo vsebino